ARHITEKTURA

Cerkev svetega Mihaela nadangela je kvalitetna baročna arhitektura, ki je pomembna tudi zaradi lege sredi tržne naselbine.

Takoj po vhodnem portalu iz brušenega terasa (iz leta 1957) stopimo v križno obokano zvonico (prostor pod zvonikom), odkoder vodijo kamnite stopnice mimo okna z znamenito letnico na pevski kor. Pravokotni kamniti portal pa nas popelje v cerkev samo. Ladjo pokriva obokani strop, s tremi pari sosvodnic in štirimi oprogami, vse to pa počiva na dupliranih pilastrih s profilnimi kapiteli. Zidana pevska empora počiva na dveh toskanskih stebrih in treh križnih obokih.
Ladja prehaja v prezbiterij skozi členjeni polkrožni slavolok. Prezbiterij je obokan s parom sosvodnic in tristranim zaključkom, ki počiva na enakih pilastrih kot ladja.

Cerkev je 20 m dolga, 6 m široka in 10 m visoka.

POSLIKAVA

Vso notranjščino krasi figuralno dekorativna slikarija, delo Feliksa Barazzuttija iz Graza iz leta 1884.

OPRAVA

Od notranje oprave, ki se omenja 1617 se ni ničesar ohranilo. Vsa oprava je kasnejše delo.

Glavni oltar ima nastavek ločen od oltarne mize. Nastavek se ravna po zaključnih stenah, nosita ga dva para stebrov s popolnim ogredjem, ki se v sredi v obliki grede usločuje. Sledi atektonska atika s skupino Svete Trojice in z množico angelov v oblakih. V nastavku je v osrednji polkrožni niši kip svetega Mihaela nadangela, ob strani pa kipi Jožefa in Mateja na levi ter Lovrenca in Gregorja Velikega na desni. Oltar je delo iz sredine 18. stoletja. Tabernakelj z dvema adorantoma (angela, ki častita Najsvetejše) je zgodnjeklasicistično delo iz konca 18. stoletja. Predelan je bil leta 1884.

Stranska oltarja sta postbaročna iz leta 1884. Njihova kompozicija je običajna, nastavek stebriščen, atika atektonska.

Levi, Marijin oltar je iz leta 1797, njegov prednik pa celo iz leta 1776. Ob čudovitem kipu Marije z Jezusom in žezlom (Marija Pomočnica) stojita še starša Device Marije, sveti Joahim na levi in sveta Ana na desni. V atiki je luneta s podobo svetega Metoda.

Desni oltar je bil prvotno posvečen svetemu Sebastijanu, ob njem pa sta sveti Rok na levi in sveti Florijan na desni. Danes je sveti Florijan v sredini, sveti Sebastijan pa umaknjen na desno.Kdaj sta bila zamenjana se ne ve. V atiki je luneta s podobo svetega Cirila.

Zgodnjeklasicistične prižnice iz konca 18. stoletja, ki je še nekaj časa služila kot ambon, žal ni več.

Prvotne orgle so bile iz leta 1778 in naj bi bile delo znamenitega mojstra Kafke iz Maribora. Od njih ni ostalo nič. Druge so bile iz leta 1870. Od njih bi se še našla kakšna piščal na podstrešju. Sedanje pa so delo Jenkove orglarske delavnice iz leta 1990.

Križev pot je delan po Fuerichu ter je delo že omenjenega Feliksa Barazzuttija iz leta 1885.

Krstilnik, ki je vzidan ob vhodu v kapelo je iz leta 1858.

Leta 1960 je bil po navodilih konstitucije za bogoslužje 2. vatikanskega cerkvenega zbora obnovljen oltarni prostor. Načrt za to posodobitev je izdelal arh. prof. Valentinčič iz Ljubljane. Vendar je bila takrat obnovljena samo kapelica in poslikava cerkve, ter odstranjena stara prižnica, ki so jo postavili ob obhajilno mizo za ambon.
Dokončna obnova oltarnega prostora je bila izpeljana po Valentinčičevih načrtih šele leta 1972, ko je bila odstranjena obhajilna miza iz hvarskega marmorja in uporabljena za podstavek daritvenega oltarja. Izdelan je bil tudi novi ambon in tla obložena s hotaveljskim marmorjem.