|
26.10.2005 ,
Marijanišče v Veržeju
Ivanocyjeve večere v verženskem Marijanišču smo začeli z večerom akademika Lojzeta Lebiča. Bil je poletno topel jesenski večer, ki je vso Prlekijo zavil v sanjavo vzdušje, ki je človeka nezadržno priželo k ekstazi barv v obranih vinogradih in šumečih bukovih gozdičih. Kdo bi se mogel iztrgati temu objemu in se udeležiti napovedanega srečanja s priznanim glasbenikom Lojzetom Lebičem. Kljub temu je bila velika dvorana Marijanišča prijetno polna, tudi po zaslugi Razkriškega okteta in mešanega pevskega zbora sveti Nikolaj iz Murske Sobote. Napovedovalka, gospa Ivanka Tompa, učiteljica iz Odranec, je z izbranimi besedami pozdravila gosta večera, potem pa z veliko mero hvaležnosti pozornost obrnila na pobudnika in organizatorja teh večerov, gospoda Jožeta Zadravca. S toplimi besedami se je zahvalila tudi osebju Salezijanskega zavoda v Veržeju, ki je velikodušno in z vso požrtvovalnostjo spet ponudili prostore Marijanišča, hkrati z ustreznimi prostori pa tipično štajersko gostoljubnost, ki s toplo domačo roko vedno ponudi tudi kaj okusnega in osvežujočega za prijetno medsebojno druženje. Mešani zbor sveti Nikolaj iz Murske sobote je pod vodstvom profesorja Marjana Potočnika v uvodnem delu zapel nekaj pesmi, da se nam je duša preselila v svet glasbe, saj smo potem lažje sledili izkušnjam in mislim nocojšnjega gosta. Misli in izkušnje priznanega glasbenega ustvarjalca pa je počasi in previdno "izbrskala" in usmerjala povezovalka večera, gospa Ivanka Tompa. Z umetnikom sta se pogovarjala o domači Koroški, iz katere je zrasel, o njeni zgodovini, velikih osebnostih, ki so tako ali drugače vplivali na njegov glasbeni razvoj in zorenje. Pogovor je potem nanesel tudi na moderno glasbo, na njen hrup in nasilje s katerim se polašča mladega roda, da ni več sposoben umiriti se, utihniti in v sebi zaznati melodijo in pesem in jo potem tudi izraziti. Profesor Lojze Lebič je bil zanimiv in "sočen" sogovornik, neverjetne svetovljanske širine a hkrati preprosto domač in neposreden. Svoje misli je poopestril tudi z odlomki svoje tipične glasbe. Večer so spet sklenili pevci. Svojevrstno vzdušje je ustvaril Razkriški oktet, ki je s prleško narečno pesmijo vsemu temu dodal piko na i. Gost večera je na koncu poleg ponovnih besed zahvale prejel tudi izvirna darila: vrtanek in kloštrsko vino, da bo tako velik del razpoloženja tega večera šel z njim tudi v Ljubljano. Lep večer je bil, zares! Zavezali smo se, da se naslednji mesec spet srečamo in si natočimo spet čistega vina v kupice v našega, po lepoti hrečenečega življenja.
|
